JANI KOVAČIČ:ORFEJ IZ PEKLA + CD+ PRETOČNA KODA

JANI KOVAČIČ:ORFEJ IZ PEKLA + CD+ PRETOČNA KODA iz kategorije knjige sodi med odlične Notna literatura.


Pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija – Prvi - izdajamo razširjeno izdajo izbora pesmi iz taborišč, ki jih je izvajal Aleksander Kulisiewicz: Orfej iz pekla. Knjigi je dodan tudi zvočni album (v obliki CD-ja in digitalnega albuma) s posnetkom koncerta Janija Kovačiča, ki se je odvil novembra 2019 v Narodni galeriji.

Razširjena izdaja prinaša prispevek sina Aleksandra Kulisiewicza (1918–1982) – Krzysztofa Kulisiewicza, ki nam odstre nekaj osebnih spominov in kaj se dogaja z Aleksandrovo zapuščino. Med drugim piše: “Aleksander Kulisiewicz je odpiral vrata, tudi med bivanjem v Sachsenhausnu je odpiral vrata in s pesmimi in glasbo iskal izhod iz bede. Odločil se je, da bo zapisal vse te pesmi, odločil se je prevzeti poslanstvo Roseberyja d'Arguta, odločil se je, da bo vse svoje življenje po vojni posvetil tej glasbi in umetnosti iz nacističnih taborišč. Zbral je največji arhiv te glasbe in umetnosti v Evropi – več kot 100 000 strani, nato kasete, slike, pesmi, zgodbe, dokumente – njegova izvrstna in obširna zbirka je zdaj shranjena v Spominskem muzeju holokavsta Združenih držav Amerike (USHMM). Na Poljskem je nihče ni hotel rešiti! Enako aroganco je do zdaj kazala TVP. Poljska ni prijetna dežela za glasbo in umetnost nacističnih taborišč – ne vem, zakaj. Po drugi strani pa se pojavljata svetovna medijska slava in zanimanje za življenje in delo mojega očeta. V ZDA se pripravlja nov dokumentarni projekt, povezan z nekaterimi hollywoodskimi producenti, ki naj bi opisal judovsko pesem smrti Tsen Brider (Zehn Bruder – Deset bratov), ki je bila osrednja točka poslanstva mojega očeta.“

Jani Kovačič jih je v knjigi in na albumu izbral 23: 15 pesmi s CD-plošče Songs from the Depths of Hell (Pesmi iz globin pekla, 1979), 7 pesmi s plošče Ballads and Broadsides: Songs from Sachsenhausen Concentration Camp 1940–1945 (Balade in prigodnice: pesmi iz sachenehausenskega lagerja 1940–1945, 2008), eno s plošče Chants de la déportation (Pesmi internacije, 1975) in eno iz knjige Adresse: Sachsenhausen, Literarische Momentaufnamen aus den KZ (Naslov: Sachsenhausen, literarni utrinki na koncentracijska taborišča, 1997). S Simono Klemenčič sta jih prevedla iz poljščine in nemščine. “S plošč in predvojnih posnetkov sem transkribiral melodijo in jo opremil s harmonijami. Vsak narod ima svojo pripoved o pogromu in trpljenju v II. svetovni vojni. Tale je iz življenja Aleksandra Kulisiewicza. Ljudske in šlagerje tedanje dobe je Kulisiewicz priredil razmeram, temi in besedilu. Prav tako so si jetniki po svoje prepevali te pesmi. In nenazadnje je tudi Kulisiewicz narekoval in zapisoval po spominu. Nastopal je sam s kitaro, zato sem tudi sam izbral ta način. Pesmi sem primerjal z izvirnimi napevi in jih priredil glede na Kulisiewiczevo izvedbo. Nastop je posvečen človeški volji do življenja in večnemu optimizmu, čeprav zna biti črn,” je ob prvi izdaji leta 2020 zapisal Kovačič, ob tokratni pa je izpostavil naslednje: “Od prve izdaje leta 2020 so se razmere žal zaostrile. Veliko je k temu prispevala epidemija kovida 19, še največ pa svetovna panika ob tem. Vsi smo se zares znašli v okupiranih državah, kjer je bila policijska ura strožja in daljša kot med drugo svetovno vojno, kazni pa nesorazmerno visoke. Poleg epidemije so nam uprizorili še energetsko krizo, ki je prinesla enormne dobičke energetskim družbam in pognala veliko družin v revščino. A to jim ni bilo dovolj in so posegli po še najgrozovitejšem – uprizorili so vojno. Neumnost Evropejcev se je pokazala v ukrajinsko-ruski vojni v vsej gloriji razpada in nesposobnosti poiskati svojo pot v prihodnost. Sem sodi tudi slepota za vaje v hokokavstu v Palestini. Rešitve, ki nam jih bruhajo mediji, so le propaganda in razprodaja miru. A kaj, ko je človeško življenje tako malo vredno! Moramo res vsi v lager, da se zavemo te eksistencialne prabitnosti?” se sprašuje Jani.